Izsek od letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2023
Zaskrbljujoče okoliščine je Varuh ugotavljal tudi v zvezi z zagotavljanjem tolmačev za slovenski znakovni jezik. Združenje gluhih nas je opozorilo na težave pri zagotavljanju tolmačev za slovenski znakovni jezik pri Zavodu Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (ki je nosilec javnega pooblastila, v okviru katerega med drugim vodi listo tolmačev za znakovni jezik, zagotavlja pokrivanje potreb po tolmačih na ozemlju celotne države, sprejme pravilnik o disciplinski odgovornosti in rešuje ugovore v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja (15. člen ZUSZJ)). Preden se je omenjeno združenje obrnilo na Varuha, je težave svojih uporabnikov skušalo rešiti neposredno pri navedenem zavodu, vendar ni prejelo zadovoljivih odgovorov.
V okviru obravnave je Varuh izluščil pet tematik, ki jih podrobneje prestavlja nadaljevanju.
Prva težava je, da na spletni strani www.tolmaci.si niso zagotovljeni videoposnetki v slovenskem znakovnem jeziku, zaradi česar so gluhi prikrajšani za pridobivanje informacij na tej spletni strani, vključno z osnovnimi informacijami, kot je npr. »Vodnik po zakonu«. To ne more biti skladno z ZDSMA. V tej zvezi je omenjeni zavod sprva odgovoril, da bodo »poskusili v najkrajšem možnem času omogočiti dostopnost spletne strani v slovenskem znakovnem jeziku«. Ko pa se je Varuh nanj čez tri mesece ponovno obrnil za informacije glede tega, so pojasnili, da (po njihovem) niso
zavezanec na podlagi ZDSMA in zato za posodobitev spletne strani s tovrstno video vsebino ne razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi. Kljub temu so sicer zagotovili, da bodo nekatere vsebine objavili v video zapisu, tolmačene v slovenski znakovni jezik, vendar pa natančneje niso opredelili, kdaj predvidoma se bo to zgodilo.
Varuhu se je zdelo nenavadno, da naj zavod kot nosilec javnega pooblastila na področju zagotavljanja tolmačenja gluhim, ki se mu sredstva za to zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, 11 ne bi bil zavezanec po ZDSMA. Varuh se je zato odločil obrniti na MDP, ki ni zmoglo dati jasnega odgovora na to, ali je po veljavni ureditvi Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik zavezanec po ZDSMA. Le splošno je pojasnilo, da je treba »za vsakega posameznega potencialnega zavezanca po tem zakonu preveriti, ali zanj zakon velja, glede na navedene določbe v zakonu« in navedlo, da Inšpektorat za informacijsko družbo (IRSID) za potrebe nadzora vodi evidenco zavezancev. Varuh se je naposled obrnil še na IRSID in najprej prejel telefonsko pojasnilo predstojnika, da imajo pri delu
tudi sami težave z ugotavljanjem, kdo je zavezanec po ZDSMA, nato pa še več dopisov, iz katerih je izhajalo, da je IRSID večkrat poizvedoval o različnih okoliščinah konkretnega primera, da je naposled le ugotovil, da ZZTSZJ ni zavezanec po ZDSMA.
Kaže, da 2. člen ZDSMA, ki določa, da se ta zakon »uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje«, ni skladen z načelom pravne države, saj morajo biti po njem predpisi jasni in določni, tako da pravni naslovljenci vedo, kaj so njihove obveznosti in pravice. Konkretni predpis pa ne določa jasno, kdo je zavezanec oziroma je to ugotavljanje povezano z zapleteno interpretacijo pravnih norm in dejanskega stanja 12, kar vnaša nejasnost tako glede obveznosti zavezanca, ki mu je v primeru neizpolnjevanja norme zagrožena kazen, kot tudi pravic oseb z oviranostmi, ki jim je ZDSMA sploh namenjen. Ponuja se vprašanje, kako naj gluha ali slepa oseba, ki ji je ZDSMA namenjen, z razumnim naporom na primer ugotovi, ali neko pravno osebo »v več kot v 50 odstotkih financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava« (točka c) tretjega odstavka 9. člena ZJN-3, če pa tega, kot zgoraj prikazano brez težav ne moreta ugotoviti niti ministrstvo niti inšpektorat.
Priporočilo št. 24: Varuh priporoča Ministrstvu za digitalno prihodnost, naj pripravi ustrezno spremembo 2. člena ZDSMA, s katero bodo odpravljene nejasnosti glede zavezancev pod kategorijo »oseb javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje«.
ZIMI v 14. členu določa, da diskriminacija zaradi invalidnosti vključuje tudi onemogočanje sprotnega in enakovrednega dostopa do informacij, namenjenih javnosti, brez dodatnih stroškov za invalida, upoštevajoč pri tem načelo primerne oziroma razumne prilagoditve v invalidom dostopnih oblikah zapisov, jezikov in tehnologij, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti. Ne glede na to, ali je ZZTSZJ zavezanec po ZDSMA ali ne, bi torej moral dostopnost svoje spletne strani za svoje gluhe uporabnike zagotoviti že na podlagi 14. člena ZIMI.
Priporočilo št. 25: Varuh vztraja pri priporočilu, naj Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik vsebine svoje spletne strani objavi v slovenskem znakovnem jeziku.
Druga tematika, ki jo je obravnaval Varuh, je bila povezana z zagotavljanjem tolmača na UKC Ljubljana. Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je namreč Varuhu sporočil, da je v dogovoru z UKC Ljubljana na njihovi intranetni strani objavljeno ime in priimek tolmača v primeru, da gluhi upo- rabniki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Združenje gluhih pa je sporoči- lo, da o tolmaču na UKC sploh
nič ne ve. Želeli so, da bi se informacije o tem tolmaču objavile na spletni strani www.tolmaci.si v slovenskem znakovnem jeziku. Varuh je omenjenemu zavodu ob sklicevanju na zgoraj omenjeni 14. člen ZIMI zato predlagal, da na svoji spletni strani v slovenskem znakovnem jeziku objavi informacijo o tolmaču v UKC Ljubljana, ki je na voljo gluhim uporabnikom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč.
Zavod se je odzval z in- formacijo, da bodo upoštevali predlog Varuha, in sicer, ko bodo na svoji spletni strani objavili tudi vse ostale vsebine v slovenskem znakovnem jeziku (gledati prejšnjo tematiko). Do takrat priporočajo, naj se uporabniki za naročanje tolmača obrnejo bodisi neposredno na izbranega tolmača ali pa na Klicni center za osebe z okvaro sluha, ki bo uredil tolmačenje v uporabnikovem imenu.
Tretja obravnavana tematika se je nanašala na opozorilo združenja, da se gluhi pogosto soočajo z nepredvidljivimi dogodki, na katere nimajo vpliva in zato ne morejo pravočasno (tri delovne dni pred dogodkom) naročiti razpoložljivega tolmača. Predlagalo je, da bi omenjeni zavod zagotovil možnost dežurnega klica oziroma SMS-a in dežurno ekipo tolmačev, ki bi pomagali v primeru nujnih klicev, npr. urgenca, policija. Varuh se je za odziv na navedeni predlog in informacije o tem, kako se gluhim zagotavlja tolmača v nujnih primerih (policija, urgenca ipd.), obrnil na zavod, ki je
pojasnil, da od leta 2009 deluje Klicni center za osebe z okvaro sluha 24/7 vse dni v letu, kamor lahko gluhe osebe, ki želijo klic na 112 ali 113, pošljejo sporočilo po različnih komunikacijskih po- teh, tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Doslej so tako že tolmačili v primeru prometnih nesreč, različnih sporov ipd. Organizacija dežurne ekipe tolmačev, kot jo je predlagal pobudnik, pa bi zahtevala dodatna sredstva, s katerimi pa zavod ne razpolaga. Varuh je ocenil, da so prejeta pojasnila zadovoljiva.
V okviru četrte tematike je Varuh obravnaval problematiko dosegljivost in do- stopa do tolmačev in posodabljanje liste tolmačev. Združenje gluhih je namreč navajalo, da imajo uporabniki s tem pogosto težave. Izpostavili so primer, ko je eden od uporabnikov za svoje izobraževanje kontaktiral 25 tolmačev in nihče ni bil na razpolago, zato je moral izobraževanje odpovedati. Uporabniki naj bi zdaj izgubljali čas z iskanjem tolmača in bi bili zato hvaležni, če bi se sproti posodabljali podatki o dosegljivosti tolmačev, o njihovi dosegljivosti za dogovarjanje o času in kraju tolmačenja in informacije o tem, da trenutno niso dosegljivi za tolmačenje. Varuh je ugotovil, da Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik v okviru javnega pooblastila med drugim vodi listo tolmačev za znakovni jezik 13 in zagotavlja pokrivanje potreb po tolmačih na ozemlju celotne države 14 . V drugem odstavku 8. člena ZUSZJ je določeno, da lista tolmačev vsebuje ime, priimek, kontaktni naslov tolmača in čas njegove dosegljivosti. Varuh je pozdravil prizadevanja zavoda, ko je npr. neaktivnim tolmačem poslal poziv z vprašanjem o tem, ali še želijo biti na seznamu. Razumeli smo tudi, da zavod nima pooblastil za brisanje neaktivnih tolmačev z liste.
Vendarle pa ob tem ne gre spregledati velikih težav pri informiranju uporabnikov o dosegljivosti tolmačev, na katere je opozorilo združenje. Rešitev bi lahko dosegli že s tem, da bi zavod pri neaktivnih tolmačih, ki ne želijo biti brisani z liste, navedel, da tolmač trenutno ni dosegljiv, pri tistih, ki so zelo zasedeni, pa informacijo, koliko časa pred dogodkom se je treba dogovoriti z njimi. Varuh je zato na zavod naslovil predlog, naj preuči možnosti, kako bi na listi tolmačev za znakovni jezik zagotavljali čim bolj aktualne informacije o času dosegljivosti tolmača in sproti posodabljali te pomembne informacije za uporabnike. Zavod je opravil analizo in ugotovil, da spremembe dosegljivosti tolmačev objavlja ažurno, vendar je pri tem odvisen od ažurnosti in iskrenosti tolmačev, ki samostojno opravljajo svojo dejavnost in sami odločajo o razpoložljivosti in količini tolmačenj, ki jih bodo prevzeli. Za primer težav pri naročanju tolmača pa predlaga, da se gluhi obrnejo na Klicni center za osebe z okvaro sluha, ki lahko iskanje tolmača prevzame v njihovem imenu (glede te problematike se je obrnil še na svojega ustanovitelja, to je Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je ocenila, da sta dostopnost tolmačev in delovanje Klicnega centra za osebe z okvaro sluha zadovoljiva). Zavod pa za vzpostavitev bolj natančne in pregledne sheme dosegljivosti tolmačev (konkretno za vsak dan in uro) in bolj pregledno naročanje tolmačenj potrebuje dodatna sredstva.
Kot je sporočil Varuhu, imajo zasnovo programske rešitve pripravljeno že nekaj let, žal pa ne dobijo finančnih sredstev zanjo.
Priporočilo št. 26: Varuh priporoča Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj zagotovi dodatna sredstva za vzpostavitev natančne in pregledne sheme dosegljivosti tolmačev (konkretno za vsak dan in uro) in bolj pregledno naročanje tolmačenj.
Peta tematika se je nanašala na problematiko nenadne odpovedi tolmača. Združenje gluhih je predlagalo uvedbo dolžnosti tolmača v roku 24 ur odgovoriti na SMS, pravico dobiti nadomestnega tolmača, če prvotni odpove, in dolžnosti tolmača, ki tolmačenje odpove, da poišče drugega tolmača. Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je sicer pojasnil, da je tolmačem podal navodilo, ki »velja vrsto let, in sicer, da v primeru odpovedi tolmačenja, poiščejo nadomestnega tolmača« in da »tolmači zagotavljajo, da vedno poiščejo nadomestnega tolmača, bodisi sami ali pa preko Združenja« ter še, da je »del poslovne komunikacije, da na
sprejeta sporočila odgovorimo v čim krajšem možnem času«. Vendar je združenje vztrajalo, da nekateri tolmači v praksi pogosto ne odgovorijo na sms sporočilo v 24 urah ali tik pred začetkom tolmačenje odpovejo, zato je predlagalo, da bi zavod še enkrat obvestil tolmače, da je takšna odpoved tolmačenja brez nadomestitve za uporabnika lahko škodljiva in je neprimerno dejanje, do katerega ne bi smelo priti, ter tudi, da bi bila informacija o tem objavljena na spletni strani in v slovenskem znakovnem jeziku, da bi se tudi uporabniki zavedali tega in bi tako zmanjšali nepredvidene situacije ali celo zlorabe s strani tolmačev. V zvezi s tem je zavod pojasnil, da je tolmače slovenskega znakovnega jezika dodatno opozoril na dolžno ravnanje v primeru odpovedi in navedel, da bodo informacijo o tem na spletni strani objavili tudi v znakovnem jeziku (gledati prvo tematiko). Ob tem je tudi poudaril, da neopravičena odklonitev dogovorjenega tolmačenja, ki bi za stranko imela nepopravljive posledice, predstavlja hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica tolmač na podlagi Pravilnika o disciplinski odgovornosti tolmačev.
V okviru obravnave zadeve Varuh torej na pristojne organe naslavlja zgoraj navedena priporočila. Varuh pa je pobudnika seznanil, da bi napredek pri zagotavljanju storitev tolmačenja posamezniki lahko dosegli tudi z vlaganjem ugovorov po 16. členu ZUSZJ, na podlagi katerega lahko zainteresirana ose- ba v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja vloži pisni ugovor na zavod.
1.2-5/2023
Vir: https://www.varuh-rs.si/